Učenci 4., 5. in 6. razreda smo 23. 10. 2024 v sklopu projekta i-Šola obiskali ptujsko visokotehnološko podjetje Intera. Najprej nam je gospod Marko predstavil delovanje podjetja in storitve, ki jih ponujajo. Razvijajo računalniške aplikacije za podjetja.
Ogledali smo si tudi nekatere prostore, med drugim eno od pisarn, fitnes, sobo za sprostitev. Po ogledu smo se spustili po toboganu, ki ga imajo v prvem nadstropju. Spust je bil zelo zabaven. Zaposleni imajo tudi velik prostor, kjer se lahko med delom za kratek čas sprostijo z različnimi igrami ali branjem knjig.
Med vračanjem proti avtobusni postaji smo se sprehodili skozi staro mestno jedro. Šli smo mimo knjižnice, gledališča in mestne hiše, kjer smo se za kratek čas ustavili in si ogledovali njeno zanimivo zunanjost.
27. 10. 2024 delovni terapevti vsako leto obeležujemo svoj dan, Svetovni dan delovne terapije. Ob tem vsako leto pripravimo aktivnosti, ki so namenjene promociji stroke. Ko sem letos razmišljala kako promovirati delovno terapijo sem prišla do ideje, da aktivnosti izvedem na OŠ Žetale.
V dogovoru z Ano Bedenik sem na šoli preživela 3 čudovite dni. Najprej smo se skupaj s prvo triado družili v ponedeljek 21.10., ko sem jim predstavila vidike, ki so pomeni pri nošenju šolske torbe. Drugič sem se v sredo srečala z učenci druge triade. Tokrat smo skupaj govorili o šolski torbi in o demenci. V petek 25.10.2024 sem dve šolski uri preživela z učenci tretje triade. Govorili smo o demenci in spoznavali poklice v zdravstvu, podrobno poklic diplomirane delovne terapevtke/terapevta.
Meni osebno je bila to zelo zanimiva izkušnja in predvsem izziv za nadaljnje delo, predvsem na področju preventive in ozaveščanja ljudi v domačem okolju.
Ob koncu druženja sem prosila učenki 7. razreda, da strneta svoje misli o minulem predavanju.
LARA: Bilo mi je zanimivo, poučno in spoznala sem nov zelo zanimiv poklic. Upam da bomo še kdaj imeli kakšna predavanja, predvsem o poklicih v zdravstvu, da spoznam nove poklice in se za katerega mogoče tudi odločim.
FLORA: Všeč mi je bilo vse, še posebej predstavitev poklica delovni terapevt, mi je pa bilo zanimivo tudi predavanje o demenci, saj je bilo zelo poučno in koristno. Sama se še nisem srečala z osebo, ki ima demenco ampak jo verjetno nekdaj bom in takrat mi bo to znanje zelo koristilo.
Pozdravljam vas z motom letošnjega dne: » Delovna terapija za vsakogar«. Če povzamem smo delovno terapevti v vsakodnevnem življenju z nasveti dostopni prav vsakomur!
Učenci 9. razreda so nestrpno pričakovali petek 18. oktobra, ker smo se dogovorili, da bodo lahko prižgali kres, ki so ga pripravili njihovi starši na travnatem igrišču. Prižig kresa je bil predviden že v okviru otroškega kostanjevega piknika, vendar je zaradi slabega vremena odpadel.
Ob 17. uri se nas je na igrišču zbralo nekaj čez 50 (učenci, njihovi mlajši bratje in sestre ter starši). Vsi so se potrudili in prinesli ogromno različnega peciva, sladkih in slanih prigrizkov, obloženih kruhkov, različne pijače… Skratka mize ob brunarici so se šibile pod dobrotami in dale slutiti, da bo večer dolg.
Z učenci smo pripravili in prižgali bakle, s katerimi so se v vrsti odpravili proti kresu in ga slavnostno prižgali. Kres je počasi in mirno gorel ter cel večer razsvetljeval prizorišče.
Sledil je sproščen večer ob prijetnem klepetu ter snovanju idej in načrtov za nove skupne projekte.
Iskrena hvala staršem devetošolcev za ves trud pri pripravi in izvedbi kresovanja.
V soboto, 19. oktobra, smo v okviru planinskega krožka izvedli izlet do Lovrenških jezer.
V meglenem jutru smo se z avtobusom odpeljali iz Žetal na Roglo. Od parkirišča nas je čakala ura in pol hoje po travnati in kamniti poti ter gozdni cesti. Ker ob poti nismo mogli uživati ob razgledih, smo se lahko bolj posvetili pogovoru in opazovanju narave okoli nas. Nabrali smo nekaj čisto »pravih« gob in naredili precej zanimivih fotografij. Ko smo prišli do ozke lesene poti, smo vedeli, da Lovrenška jezera niso več daleč. In res smo čez nekaj minut zagledali razgledni stolp ob njih. Lesena pot nas je vodila med jezeri, ki so zaradi megle bila še bolj skrivnostna kot sicer. Po postanku za malico in obveznem skupinskem fotografiranju smo se odpravili nazaj proti avtobusu in počasi proti domu.
PD Žetale se zahvaljujemo za sofinanciranje avtobusnega prevoza.
V tednu otroka, od 7. 10. 2024 do 11. 10. 2024, smo se na šoli trudili biti še posebej prijazni. Razredni predstavniki mladih članov RK so v razredih predstavili dogovorjeno »akcijo« širjenja prijaznosti, mentorica pa še pri ostalih zaposlenih na šoli. V sredo so se v skrinjico začeli zbirati listki s prijaznimi sporočili. V petek po malici so si vsi učenci in zaposleni šole izžrebali listek z napisanim ali narisanim prijaznim sporočilom. Na marsikaterem obrazu se je ob pogledu na listič prikazal nasmeh. Poskusimo vsak dan narediti nekaj prijaznega. Štejejo že majhna dejanja.
V sredo, 9. 10. 2024, se je dan začel nekoliko drugače kot po navadi. Učenci prve triade so v šolo lahko prinesli vsak svojo igračo, s katero so se igrali. Po igri v razredu nas je obiskal čarodej Andrej in s svojimi čarovnijami ter triki navdušil vse prisotne – tudi učiteljice in vzgojiteljice. Na koncu njegove predstave je pokazal tudi trik, kako miza lebdi v zraku. Kasneje smo se pogovarjali o tem, kako je to sploh mogoče.
Po predstavi pa nas je čakalo še eno presenečenje – druženje z upokojenci. Ker nas je zanimalo življenje nekoč, nam je gospa Kristina Horvat pokazala, kako so nekoč izdelovali lutke, ko je bila še majhna – iz ličja. Učenci so še balinali, izdelovali rože iz krep papirja z gospo Hildo Železnik in poskušali plesti košare z gospo Zdenko Pulko. Dogajanje je bilo pestro in zanimivo. Druženje se je zaključilo s pogovorom in skupnim fotografiranjem. Pa naj fotografije povejo še kaj več …