POROČILO O 34. MEDOBČINSKEM OTROŠKEM PARLAMENTU
V torek, 19. 3. 2024, je v veliki sejni sobi Mestne hiše na Ptuju potekal 34. medobčinski otroški parlament. Tema razprave je bila, že drugo leto zapored, Duševno zdravje otrok in mladih. Zbrane sta pozdravili in nagovorili regijska koordinatorka Vojka Havlas in predsednica DPM Ptuj Urška Vučak Markež.
Našo šolo je zastopala Anamarija Gajser, učenka 8. razreda:
»19. 3. 2024 sem se udeležila 34. otroškega parlamenta, letošnja tema je bila enaka kot lanska, torej o duševnem zdravju mladih. Ko smo prišli tja, so nas pozdravili, povedali potek dneva in posedli smo se po skupinah. V skupinah smo odgovarjali na vprašanja:
1. Zakaj moramo govoriti o duševnem zdravju?
2. Kaj ima večji vpliv na duševno zdravje mladih: okolje ali vsak sam?
3. Kaj je treba spremeniti za boljše duševno zdravje: pri sebi, v okolju?
4. Kdaj so družina, prijatelji, starši moji viri moči?
Po pogovoru in zapisu svojih mišljenj o duševnem zdravju smo to morali še predstaviti. Po tem delu sta sledili še dve vprašanji, po katerih je potekala debata, ki je bila precej zanimiva. Po debati smo izvolili 5 predstavnikov, ki gredo dalje v Ljubljano. Dan je bil precej zanimiv in slišala sem veliko novih mišljenj o duševnem zdravju mladih.«
Povzetek stališč ob koncu razprave:
- Mladi danes zelo zgodaj dobimo v last pametne telefone. Na spletu preživimo veliko časa. Na družabnih omrežjih je veliko sovražnega govora. Splet nam omogoča anonimnost in skriti lahko komurkoli napišemo karkoli. Po drugi strani so socialna omrežja polna popolnih podob – tam je vse perfektno in zelo drugače od realnega življenja. Te podobe vplivajo na našo samopodobo v negativnem smislu, saj ne dosegamo idealov. Kljub vsemu menimo, da rešitev ni v odvzemu/omejevanju ekranov. Vprašati bi se morali, zakaj bežimo v virtualni svet.
- V šoli smo pod stresom zaradi pridobivanja ocen. Menimo, da so ocene zelo pomembne. Občutek imamo, da bodo vplivale na naše celotno življenje. Visoka pričakovanja imajo starši, učitelji in mi sami. Želimo se dobro odrezati in imeti najboljše ocene, da se bomo lahko vpisali na želene šole in dosegli pričakovanja. Rešitve ne vidimo le v enakomerni razporeditvi ocenjevanja čez celo leto, ampak v spremembi šolskega sistema, ki bi omogočal doseganje posameznikovih potencialov.
Vse to zahteva čuječnost vseh, da znamo pristopiti in prisluhniti težavam otrok.
Anamariji se iskreno zahvaljujemo za udeležbo in zastopanje naše šole.
Ana Bedenik,
mentorica šolske skupnosti
