Skoči na glavno vsebino
(02) 761 99 10 os.zetale@guest.arnes.si

V četrtek, 23. 2. 2023, je v veliki sejni sobi Mestne hiše na Ptuju potekal 33. medobčinski otroški parlament. Tema razprave je bila Duševno zdravje otrok in mladih. Našo šolo je zastopala Anamarija Gajser, učenka 7. razreda.

Moderatorki Vojka Havlas in Urška Vučak Markež sta skrbeli, da smer pogovora ni zašla, beseda je namreč tekla o tem, kaj je duševno zdravje, kaj ga slabša, kakšen je vpliv okolja na duševno zdravje učencev; katere so skrbi, pričakovanja, viri moči in samopodob učencev; kakšnih sprememb si želijo, da jim bo lažje.

Dogajanje je povzela Anamarija Gajser, predsednica šolske skupnosti OŠ Žetale:

»23. 2. 2023 sem se udeležila 33. otroškega parlamenta, ki je potekal na Občini Ptuj. Ko smo prišli tja, so nas najprej posedli po skupinah, nato pa nas je pozdravila županja občine Ptuj. Potem so nam povedali, kako bo kaj potekalo. Vsaka skupina je dobila svoje vprašanje, na katero smo morali odgovoriti in se o njem pogovoriti. Ko je čas za pisanje potekel, smo svoje odgovore predstavili. Ko smo s tem končali, so nas začeli spraševati o duševnem zdravju, kar je bila tudi tema letošnjega otroškega parlamenta. Na vprašanja smo lahko odgovarjali z dvigom roke. Ob koncu smo morali izglasovati 5 predstavnikov, ki gredo v Ljubljano. Celoten dan je bil zelo zabaven, vsi so znali veliko povedati o temi, nekateri pa so imeli tudi veliko primerov. Naučila sem se res veliko novih stvari.«

Povzetek stališč učencev ob koncu razprave:

  • Velik vir stresa, ki vpliva na naše duševno zdravje, nam predstavlja šola – predvsem takrat, ko moramo pridobiti veliko ocen. Takrat se nam vse nabere. Želimo si dobrih ocen, ker nočemo razočarati staršev, pa tudi zato, ker smo pod pritiskom, ali se bomo lahko vpisali na želeno srednjo šolo. Odnosi med nami (v družini, v družbi) se v tem času poslabšajo. Takrat še pogosteje bežimo iz resničnosti v virtualni svet in veliko časa preživimo na telefonih.
  • Menimo, da se razlog za slabo duševno zdravje skriva v kombinaciji družbe (prijateljev), družine in nizke samopodobe.
  • V svojih družinah pogrešamo več pogovora. Starši imajo naporne službe in pogosto jim zmanjka časa za pogovor o tem, kako smo v resnici. Opažamo, da nas težko razumejo in da se ne znajo oziroma ne zmorejo postaviti v našo kožo. Tudi starši bi se morali udeležiti predavanj na to temo.
  • Na spletu je veliko sovražne komunikacije, ker je na tak način lažje biti nesramen, pa tudi bolj si pogumen, sploh če gre za anonimnost. Vrstniki, ki so na spletu izključeni ali ustrahovani, se zaprejo vase in o tem nikomur ne govorijo, saj se bojijo reakcije. 
  • Sami lahko za dobro duševno zdravje poskrbimo z izbiro dobre družbe in s pozitivno samopodobo. Veliko mladih ima slabo samopodobo, saj iščemo popolnost, ki nam jo vsiljujejo mediji, a je v resnici nedosegljiva, ker je nerealna.

Anamariji se iskreno zahvaljujemo za udeležbo in zastopanje svoje šole.

Tako kot za telesno zdravje moramo skrbeti tudi za duševno, saj sta med seboj neločljivo povezana.

Ne pozabimo nase in poskrbimo za svoje dobro.

Ana Bedenik,

mentorica šolske skupnosti

Dostopnost