(02) 761 99 10 os.zetale@guest.arnes.si
Select Page

V ponedeljek, 28. septembra, smo imeli učenci od 6. do 9. razreda kulturni dan. 

Resda nam je vreme malo nagajalo, ampak smo bili trmasti in smo se vseeno odločili, da se kljub slabemu vremenu opravimo do občine, kjer smo prebrali nekaj besed o krožni tematski poti. Nato smo se pomaknili do cerkve sv. Mihaela in s table izvedeli, kdaj so cerkev začeli graditi in kako se je spreminjala skozi leta vse do danes. Nato smo se odpravili na malo daljšo pot proti Vukovi domačiji, kjer nam je učiteljica Lidija povedala, kako so našli ostanke iz bakrene dobe, kako je domačija dobila ime, ogledali smo si tudi notranjost hiše, ki je zelo lepo ohranjena, in predmete, ki so jih našli v okolici. Po ogledu notranjosti smo se okrepčali in privoščili sladke prigrizke. Čakala nas je še malo daljša in napornejša pot do Pušnikove domačije. Ko smo prispeli, nas je tam že čakal učitelj Miran, ki nam je povedal nekaj o domačiji in lastniku, ki je zadnji živel v njej, čemur smo z velikim zanimanjem prisluhnili. Od nedavnega domačija ne sameva več, saj ji delajo družbo štiri kozice, ki se pasejo na bregu. Nato se je vreme še poslabšalo in ker smo bili že malo mokri, si na žalost nismo mogli ogledati celotne poti. Da smo preživeli tako prijeten dan, se zahvaljujemo Občini Žetale, ki nam je omogočila ogled obeh domačij, o poti pa bomo lahko brali tudi na spletni strani, ki jo pripravljamo.

Anja Kodrič

VTISI O POTI

Pot se mi je zdela zelo zanimiva, saj smo se veliko naučili o kulturni dediščini. Kulturna dediščina je že zelo stara in zato še bolj zanimiva. Videli smo cerkev Pušnikovo domačijo ter Vukovo domačijo. Domačiji sta bili obnovljeni pred nekaj časa, zato sta zdaj zelo lepi. Pri Pušnikovi domačiji sem videla zelo lep razgled. 

Julija Š.

Tematska pot je precej zanimiva, čeprav sem enkrat polovico poti že prehodil. Vse na poti je vsaj sto let staro, kar je meni precej neverjetno, saj je vse, kar smo videli, zelo lepo ohranjeno. Bilo je kar hladno, a to me ni motilo. Še posebej mi je bila zanimiva cerkev sv. Mihaela, saj je 500 let stara. Precej zanimivo mi je tudi bilo to, da so Pušniki kupovali samo sol, riž in sladkor. Čudno pa mi je, da je Vuk vzdevek in ne priimek. Škoda pa, da zaradi vremena nismo mogli iti do konca poti.

Ožbej P.

Včeraj je bil kulturni dan. Šli smo po poti kulturne dediščine,  čeprav je bilo vreme čudno. Prva postojanka je bila cerkvi sv. Mihaela. Izvedel sem, da je bila zgrajena v treh kosih. Na poti je bilo veliko tabel. Ko smo prišli do Vukove domačije, smo si ogledali, kaj imajo v kleti, potem pa v kuhinji, ki je povezana s sobo. Živel bi v tej hiši, ampak je premajhna zame. Ko smo prišli do Pušnikove domačije, smo videli koze, kakšna je notranjosti in kako so se imeli takrat. Na to pot bi šel še enkrat, ko bi bilo lepo vreme.

Martin G.

Pot se je začela pri občini, kjer smo prebrali zapis o tabli. Pri cerkvi Svetega Mihaela smo izvedeli, da so v Žetalah bili Turki, ki so cerkev poškodovali, zato je bila prenovljena. Ko smo bili pri Vukovi domačiji, smo bili v kleti, kjer nam je učiteljica razložila, iz česa je hiša zgrajena. Najbolj mi je bil všeč gank. Pri Pušnikovi domačiji smo bili v hiši, ki je bila pobeljena z apnom. Učitelj nam je povedal, da jih je bilo v hiši sedem ali celo več. Videli smo veliko tabel z zapisi, ki jih je lahko razumeti. 

Žan C.

Bilo je deževno in mrzlo. Nekaj poti smo prehodili po cesti, nato pa po gozdu, kjer je bilo veliko blata in luž. Še sreča, da smo imeli nepremočljive čevlje. Vse, kar smo obiskali, sem poslikal za spletno stran. Ustavili smo se pri cerkvi, kjer smo izvedeli, da je bila večkrat oskrunjena. Nato smo šli do Vukove domačije, kjer smo si ogledali notranjost, stare pripomočke, vrt ter klet, kjer lahko tudi turisti poskusijo haloško vino. Nato smo pot nadaljevali do Pušnikove domačije, do katere smo morali priti mimo blatnih luž. Izvedeli smo veliko o domačiji,  npr. kdaj so jo zgradili, ogledali smo si tudi staro notranjost, nato pa smo šli nazaj v šolo.

Nikolaj K.

Pot je bila zelo zanimiva ter poučna, saj sem o našem kraju izvedel veliko več. Presenetilo me je, da je cerkev sv. Mihaela bila zgrajena v 15. stoletju ter bila po tem tudi trikrat poškodovana. V cerkev je vgrajen tudi kamniti sarkofag iz rimskega časa. Na poti smo uživali, se pogovarjali ter družili. Gospod Lojz, ki je zadnji živel v Pušnikovi domačiji, je še do konca življenja prekrival slamnate strehe.

Jan F.

Kulturna dediščina v Žetalah je zelo raznolika. Od različnih cerkva, domačij in ostankov izpred mnogo let. Tudi sama oziroma s šolo smo se odpravili na pot kulturne dediščine v Žetalah. Čeprav je bilo grdo vreme, mi je bilo zanimivo in izvedela sem veliko novega. Najprej smo se ustavili pri cerkvi sv. Mihaela, pri kateri sem izvedela, da je bila trikrat obnovljena. Ustavili smo se tudi pri Vukovi domačiji, pri kateri smo izvedeli, kako so živeli takrat in kako so gradili. Šli smo do Pušnikove domačije, tam sem izvedela, da jim je hiša že enkrat zgorela, nad čemer sem bila presenečena.   

Sara K.

Pot se mi je zdela zanimiva, motil me je samo dež, ki je padal nekaj časa poti. Najbolj všeč mi je bilo, ko smo imeli malico. Slišali smo veliko stvari, nekatere, ki smo jih že vedeli, in tudi kaj, česar še nismo. Na Pušnikovi domačiji imajo kdaj tudi razne oglede.

Nik K.

Kulturni dan je bil zame zelo v redu, saj smo si ogledali skoraj vse znamenitosti Žetal,  arheološkega najdišča pri Kodričevih in cerkve Marije Tolažnice pa ne zaradi grdega vremena. Najbolj mi je bila všeč Vukova domačija, saj smo tam od učiteljice Lidije izvedeli, da so bile najdene stvari iz bakrene dobe in da je bila skozi Žetale prometna pot za Rimljane. Izvedel sem pa tudi, da se ne vesta točni letnici izgradnje Vukove domačije in farne cerkve sv. Mihaela.

Miha P.

Dostopnost